"V redu, bojevnik," mi je rekel Valheimov krokar pripovedovalec Hugin, ko sem prvič zagnal igro. "Odin računa nate, da boš pobil kup grozljivih bitij in se nato povzpel v Valhallo. To je nevarno potovanje in moral se boš primerno oborožiti, da boš premagal Zapuščene. Si kos nalogi?"
"Seveda, seveda," sem rekel v odgovor. "Toda tiste majhne koče tamle izgledajo nekako srčkano."
Če še niste uganili, sem večino časa v Valheimu preprosto gradil in prenavljal majhne koče. Igra preživetja je razdeljena na več biomov, od katerih ima vsak svoje edinstvene sovražnike in materiale, vendar sem potreboval vsaj 15 ur, da sem zapustil prvega – in spet sem se znašel pri gradnji majhnih domov v drugem. Kadar koli naletim na ruševine, se počutim dolžnega, da jih popravim, kot nekakšna vikinška nepremičninska razstava. Imenujem ga Domovi pod Thorjevim kladivom.
